V bogati zgodovini, ki se na teh območjih piše že 8.000 let, je težko izpostaviti najbolj ... dragoceno, najbolj zanimivo, najbolj posebno ... Nekateri deli našega zgodovinskega mozaika in dediščine so s svojo pomembnostjo prerasli meje naših polj in postali del evropske in svetovne dediščine.
Arheološko nahajališče Vučedol se nahaja ob obali Donave, nedaleč od Vukovarja, in je kraj stalnega naseljevanja ter eno od najpomembnejših arheoloških nahajališč v državi. Zaradi dragocenosti najdb se je po njem poimenovala celotna bakrenodobna kultura, nahajališče pa je hkrati tudi njeno izhodišče. Vučedol je bil naselje kmetov, živinorejcev, lovcev in predelovalcev bakra in je svojo »zlato« dobo doživljal od leta 3000 do 2200 pred našim štetjem. V Vučedolu so leta 1938 našli Vučedolsko golobico.
Najstarejše naseljeno območje z najdaljšo kontinuiteto življenja so Vinkovci. To potrjuje vrsta arheoloških najdb, najzanimivejša med njimi pa je Orion – najstarejši evropski koledar. Posoda z vrsto naslikanih simbolov, najdena v središču Vinkovcev, na mestu današnjega hotela Slavonija, je najstarejši zapis merjenja časa v Evropi, star približno 8.000 let. Od takrat pa do danes so na tem območju prebivali ljudje.
Srednjeveško mesto Ilok sta v zgodovini za svoje prebivališče izbrala tudi kralj in svetnik. Kralj je bil Nikola Iloški, svetnik pa sv. Janez Kapistran. Dvorec, cerkev, obzidje in mavzolej so samo del zgodovinskih dokazov bogate in burne zgodovine Iloka. Mejo na Donavi so varovali Iločani. Donava in vino, ki ga rodijo vinogradi tukajšnjih fruškogorskih obronkov, so osebna izkaznica današnjega Iloka.
Čardak je mejna utrdba na Savi v Županji, ki je bila zgrajena v začetku 19. stoletja in je danes edini takšen ohranjen primer arhitekture Vojne krajine na Hrvaškem.
V Županji sta se prvič igrala nogomet in tenis na Hrvaškem, za kar so bili krivi Angleži, ki so tukaj živeli in zgradili tovarno tanina.
